|
Minis pour Zafer Sosyal ek Lanplwa, Dolor Ernesta,
in demann bann dimoun avek dezabilite pour devlop tou bann potansyel ki
zot annan.
I ti dir ki zis letan “bann trezor kasyet dan bann
dimoun avek dezabilite” i ganny dekouver ki nou pep ava kapab angaz li
avek bokou plis determinasyon ek resours pour asire ki sa bann potansyel
ki kouve dan sa bann dimoun a ganny devlope.
Minis Ernesta ti pe koz kot SMB Exhibition Hall,
Roche Caiman, Merkredi, pandan en seremoni pour rekonpans bann dimoun
avek dezabilite pour zot zefor remarkab dan diferan domenn.
Sa prezantasyon ti annefe enn parmi plizyer
aktivite ki ti'n ganny organize pour selebre Lazournen Enternasyonal
bann Dimoun avek Dezabilite ki tonm le 3 Desanm.
Minis Ernesta ti dir ki i enportan ki nou reflesir
lo kwa ki nou pei pe fer pour bann dimoun avek dezabilite ki annan
kouraz ek determinasyon pour devlop zot potansyel e se apre ki sa bann
potansyel in ganny devlope ki bann dimoun avek dezabilite pou annan zot
prop lavwa.
Sa, i ti dir, i an relasyon avek tenm nasyonal ki’n
swazir pour sa lannen – "Kouraz ek determinasyon pour devlop mon
potansyel" – e osi tenm enternasyonal ki "Nou prop lavwa".
Minis Ernesta ti osi demann bann lorganizasyon
gouvernmantal, non-gouvernmantal ek prive pour re-evalye travay ki zot
pe fer pour ed bann dimoun avek dezabilite pour devlop zot potansyel.
"Nou tou nou annan bokou pour fer. Me pa zanmen
annan okenn dout ki nou pou bezwen fer li ansanm," i ti dir.
Ti osi annan lapel spesyal pour bann paran ki annan
sa premye responsabilite pour asire ki zot bann zanfan ki pe viv avek
dezabilite kelkonk pa ganny retire dan aktivite devlopman nou pei.
Minis Ernesta ti osi salye sikse bann atlet avek
dezabilite atraver zot partisiapsyon dan bann zwe enternasyonal, ki i ti
dir in fer Seychelles fyer.
Lo son kote Madanm Sarah Rene, Tyermenn Konsey
Nasyonal Dimoun avek Dezabilite, ti demann sa bann dimoun ki pa'n kapab
fer nanryen sa lannen pour ki lannen prosenn zot esey fer en keksoz lo
zot menm.
Lefe ki lasosiasyon dimoun avek dezabilite pa pe
fonksyonn parey i devret, Madanm Rene in osi swete ki bokou plis dimoun
i zwenn sa lasosiasyon avek bi fer li bouze.
Lo non bann dimoun avek dezabilite Betty-May
Farabeau ti reasir bann prezan ki malgre zot dezabilite zot osi annan
bokou abilite e i ti osi remersye tou bann ki kontinyen fer sir ki zot
ganny lasistans neseser.
En trantenn dimoun avek dezabilite sorti dan
diferan lenstitisyon ek plizyer distrik lo Mahe ti ganny rekonpanse pour
zot performans eksepsyonnel dan diferan domenn parey ledikasyon, kiltir,
lanplwa, sport ek travay kominoter.
Sa prezantasyon ti swiv par en performans kiltirel
ki ti enkli ladans fer par bann dimoun avek dezabilite e osi en dezennen.
Prezan kot sa seremoni ti osi Madanm Marie-Ange
Hoareau, sekreter prensipal dan Minister Lanplwa ek Zafer Sosyal; Madanm
Marja MacGaw, sekreter prensipal dan Minister Lasante; Msye Vincent
Meriton, sektreter prensipal Gouvernman Lokal; bann manm Lasanble
Nasyonal, bann ladministrater distrik e osi paran ek zanmi bann dimoun
avek dezabilite.
Kant a bann dimoun avek dezabilite lo Praslin ek La
Digue ki pa ti prezan kot sa seremoni Merkredi, zot ekspekte selebre zot
lazournen avek en seri aktivite sa wikenn. |