|
Gouvernman in pey
R400,000 an form konpansasyon pour bann dimoun ki'n ganny afekte par
dezas ki ti arive Praslin an Septanm lannen pase.
Sa ti ganny anonse
par minis pour Lagrikiltir e Resours Maren, minis William Herminie ler i
ti pe reponn kestyon dan Lasanble Nayonal mardi le 25 mars.
Minis Herminie ti pe reponn kestyon poze par Onorab Francis
Cupidon, manm ki'n ganny elekte lo baz proporsyonnel, lo lakantite
dimoun ki'n ganny konpansasyon. Minis ti dir ki antou ti annan 68 dimoun
ki ti'n fer laplikasyon pou ganny lasistans e ladan 52 in fini ganny
asiste. Sa 16 lezot ka i ankor pe ganny konsidere. Lasistans ki'n ganny
donnen i varye ant R1,000 a R25,000.
Swivan en lot
kestyon Onorab Cupidon lo progranm irigasyon pou anpes linondasyon lo
bann laferm Praslin, minis ti devwale ki an kolaborasyon avek Linyon
Eropeen, son minister ti'n fini etabli en gran proze drenaz e bann
fermye, i ti azoute, ti'n ganny demande pou fer bann sistenm drenaz
sekonder. Se selman apre ki sa bann sistenm drenaz sekonder in fini
ganny fer ki i ti dir ki mezir kont linondasyon pou vin efektiv.
Minis Herminie ti
osi reponn de lezot kestyon, enn lo size proze delo pour bann fermye Cap
Samy e lot lo plan pou met beton lo sa morso semen ki zot servi, ki ti
ganny demande par Onorab, Mitcy Larue, Baie St Anne Praslin. I ti dir ki
sa proze delo ki pou deservi sis fermye pou ganny konplete an Me.
I pa dan plan imedya, i ti fer resorti, pou met beton lo sa
semen, me minis ti dir ki i pou kontinyen ganny mentenir e coral fill pou ganny mete lo la pou fer li vin pli bon.
I ti osi koz lo
demarkasyon later agrikol Praslin, swivan en lot kestyon poze par Onorab
Larue, ki i ti dir in fini ganny fer.
I ti azoute ki i reste ankor enn de travay pou fer pou konplet sa
lekzerzis Cap Samy e Côte d'Or.
|