Today's Cover page

 TODAYS WEATHER 

 
 

MAIN PAGE
  ARCHIVES  
  ADVERTISE  
  REAL ESTATE  
  EXCHANGE RATES  
  SPORTS  
  REGIONAL NEWS  
  CONTACT US  
     

  COUNTRY INFO
  SEYCHELLES  
  GOVERNMENT  
  HISTORY  
  GEOGRAPHY  
THE PEOPLE  

  TOURISM   
  IN SEYCHELLES  
  TRAVEL INFO  
  HOTELS  
     

  BUSINESS  
  IN SEYCHELLES  
  BUSINESS INFO  
  DIRECTORY  
     

     
     
FREE NEWSLETTER

Join our Mailing List!


Subscribe  Unsubscribe 

     
     
   
Diskour Prezidan pour mark en nouvo letap ekonomik avek loan 150 milyon dolar Septanm 2002
Vizyon Seychelles i fer en lot pa avek en nouvo letap ekonomik

Frer e Ser Seselwa

Se avek gran plezir ki mon adres zot ozordi (Lendi 7 Oktob) lo lekonomi nou pei.

I mon plezir e osi mon devwar pour mwan koz avek zot lo nou lekonomi an zeneral e osi lo sinifikasyon e lenplikasyon sa loan 150 milyon dolar dan devlopman lekonomi nou pei.

I tre enportan ki nou konpran ki sa loan  i zwe dan nou stratezi ekonomik dabor, me osi son lenplikasyon pli larz, setadir ki mannyer i zwe en rol a lon-term pour nou dan nou devlopman nasyonal, devlopman nou pep.

I osi neseser pour mwan klarifye serten dout e koriz serten fo

lenterpretasyon ki'n ganny asosye avek sa loan, e eksplike ki mannyer  i tonm dan ladministrasyon responsab  nou lekonomi par mon gouvernman.  

Se pour sa rezon ki ozordi dan mon diskour mon pou bezwen repas lo plizyer gran laliny nou devlopman ki mon'n deza fer resorti dan lepase, akoz i enportan ki laverite pa ganny detournen e i enportan ki tou nou pep i konpran klerman ki pe arrive e akoz.

Frer e ser Seselwa, dan en lemonn normal e lemonn ki annan en lazistis ekonomik, Seychelles i en pei ki ti pe devre kontinyen resewvar serten led ekonomik avek bann gran pei.

Nou tonm dan sa kategori pei ki nou apel bann ‘ti leta zil’ eparpiye a traver bann losean, depi Losean Endyen, kot nou ete, an pasan par losean Pasifik e Atlantik.

Parmi sa bann pei nou annan bokou keksoz an komen – an partikilye nou popilasyon i tipti e nou resours natirel i limite.

Par kont, bokou lezot pei ki tonm dan sa kategori i annan sa sans pour kapab depann lo bann gran pei devlope ki pros pour zot sipor ekonomik. Bokou pti zil dan Pasifik in ganny soutenir par Lostrali ouswa Zapon, e bokou pti zil dan Atlantik i devlop zot lekonomi par le fe ki zot pre ek Lanmerik, tandis ki bann ki dan Mediterane i benefisye avek zot proksimite avek Lerop.

Nou, nou dan en ka pour nou menm.

Nou kontinan pli pre se Lafrik kot i annan bokou lamizer me pa bokou devlopman ki pou kapab benefisye nou.

Tou le kontrer, nou pti Seychelles in arive depas tou pei Lafrik dan preski tou domenn pour annan ozordi en nivo lavi pour tou nou pep ki nou kontan konpar ek Lerop.

Mon dir byen, TOU NOU PEP, akoz i annan bokou pei ki'n devlope me sa devlopman in tous zis en poursantaz zot popilasyon.

Isi tou dimoun I annan en parman, tou dimoun i konte, tou dimoun i annan en dinyite, tou dimoun swa in ganny en twa lo son latet ouswa i pe al gannyen, tou dimoun i annan akse avek swen medikal, akse avek bann loportinite ki nou sistenm ledikasyon i donn zot e tou zenn ki travay dir e ki reisi dan zot letid,  zot ganny sans al etidye a letranze.

Sa i zis bouton.

Lanmwatye nou popilasyon i voyaz a letranze; nou annan pli gran kantite ‘mobile phone’ par tet-d-abitan ki plizyer pei Lerop, e nou pa pou nonm TV, VCR, DVD, ladres e-mail, konpiter, ensidswit.

Tou sa ki mon pe dir se ki ozordi, gras a sa prosperite ki nou devlopman in anmenn nou, nou en pep delire, en pep ere, en pep byen -  konpare avek bokou pei.

Sa prosperite pa'n sorti dan lesyel pour tonm dan nou lebra.

Sa prosperite avek sa nivo lavi ki nou'n konnen i en keksoz ki ti ganny planifye dan bann lannen 60 ler nou ti deside ki Seychelles pou bezwen sorti dan son mizer, dan son sitiasyon kolonyal, e vin en zour en pei modern kot TOU DIMOUN i pran par, e TOU DIMOUN i rezoui, dan son devlopman, dan son boner, dan son sikse.

Nou ti konnen ki nou napa gran larises natirel, me nou ti determinen pour donn vre valer nou pep.  Nou ti dir ek nou lekor ki si nou edik e devlop nou pep byen, e si nou konn servi byen labote nou zil pour lendistri touris ek si nou konn antreprann byen devlopman nou lanmer, nou pou kapab soutenir en devlopman dirab e anmenmtan pa detri kalite nou lavi.

Sa letan nou ti depan preski antyerman lo led bann gran pei tel ki Langleter, Lanmerik, Lafrans, Larisi, Lasin ek Lenn, pour fer nou bann donasyon, pour pret nou bann loan bon marse.

Dan lespri bokou sa bann pouvwar, zot ti pe ed en pti zil akote Lafrik, anpes nou mor lafen.

Nou, nou pa ti satisfe avek sa. Depi bann lannen 60 nou pe planifye ki mannyer nou pou avans devan ziska ki nou ti ganny nou lendepandans an 1976.

Dan lannen 1977 nou'n donn li en nouvo lelan ler nou ti dir ek nou lekor ki Seychelles pa pou zanmen avans devan si zis en bann dimoun i avanse e lezot i reste deryer, si laplipar later i dan lanmen en pti group dimoun, si bon ledikasyon i ganny donnen ek bann zanfan ki'n ne dan “en bon” fanmiy ouswa in ganny en pti labours pour al Kolez.

Se la ki nou ti met lo son lipye en parti inik akoz nou ti war ki nou pa pou zanmen arive demokratiz nou sistenm lasante e ledikasyon e fer sa gran travay redistribisyon larises nou nasyon si bann parti politik pe bos dan tou kote.

Pa menm 14an apre, ler lager frwad ant Les ek Was ti pe dezentegre e panorama politik ti pe sanze a traver lemonn, nou ti entrodwir de nouvo sistenm milti-parti dan pei an 1991 pour donn nou pei ek nou pep en meyer sans entegre li dan sa nouvo vilaz global ki ti pe anonse.

Pandan sa dernyen 25an depi ki nou ti met nou o travay pour konstrir sa nouvo Seychelles ki nou konnen ozordi, nou'n tonbe leve pour fer sir ki nou aret depann lo gran pouvwar, ki nou pran sarz nou prop desten

Tou fason, bann gran pouvwar ti pe komans dir nou osi aret kont lo zot.

Zot ti dir nou ki nou'n telman byen servi zot larzan led ki ozordi nou nepli dan sa kategori bann pei ouswa bann pti leta zil ki bezwen sa led.

Ki mannyer nou pou debout lo nou de lipye, san sakrifye labote nou zil, san sakrifye kalite nou lavi ki gou?

Nou tyann kapab vin bokou pli ris ki nou ete ozordi si nou ti'n les tou sord konpanyen fer nenport ki lotel lo nenport ki lans.

Nou tyann kapab vin bokou pli ris si nou ti fer en erport La Digue e les konstri lotel 20 letaz Lans Coco e Grand Anse.

Konbyen fwa nou'n ganny demann permisyon pour fer an gran lotel Anse Lazio?

Nou'n dir non akoz nou'n bezwen gard sa lekilib ant devlopman ek lanvironnman, akoz nou ti santi nou gardyen teritwar ek labote nou zil pour prosenn zenerasyon.

Nou'n prefere protez nou bann zil e prezerv nou kalite lavi ki zis “devlope”. Finalman e erezman, nou politik in reisi e ozordi bann devlopman ki nou priorite se bann pti lotel ki parmi bann pli zoli e pli reserse dan marse touris.

Nou ti war ki ti annan en potansyel dan lapes e nou ti pret larzan pour envestir dan en prodiksyon ton akoz nou ti panse ki en zour pou annan en rannman.  Nou ti pret larzan pour fer en por lapes.

Nou'n pas dan bo tan, nou'n pas dan move tan, nou'n menm sey fer en bato lapes ki pa'n byen marse ziska ler nou'n bezwen vann li, me finalman nou'n kapab prouv ek nou lekor ki ti en bon keksoz pour nou seye, e ozordi avek sikse partenarya IOT avek lakonpannyen Heinz, nou'n reisi, Seychelles in reisi.

Menm zafer avek delwil. Nou ti pe pey telman pour anmenn delwil isi ki nou ti demann nou lekor si pa ti pou pli bon envesti dan nou prop tanker. Letid ti endike ki wi, e nou desizyon in prouv nou byen.

Seychelles Pride in deza lanse e i deza pe konmans fer larzan pour pey son fre dan bann larout delwil Lerop.

Annou pa al pli lwen – pran nou proze konblaz. Nou premye faz East Coast in anmenn nou de santenn lakaz Roche Caiman, en nouvo Highway ant Victoria ek Erport Enternasyonal e konbyen pti biznes ki'n monte lo sa premye bout later.

Nou dezyenm faz konblaz pou anmenn ankor plis benefis: ankor de milye lakaz, de santenn loportinite pour pti biznes, nouvo fasilite por lapes e por bato lwazir ensidswit.

Zis dan sa dernyen 10 an nou'n depans sa bann sif swivan an forex pour nou devlopman:

Lagrikiltir ek Lapes, 80 milyon roupi – pour devlop nou resours e ankouraz dimoun ki dan sa lendistri.

Erport, 75 milyon – pour devlop nou ledistri touris e dan ka Erport Praslin, pour anmenn en meyer lavenir pour Praslinois ek Diguois.

Proze delo, 150 milyon – pour fer sir ki nou aret pas martir ek delo, pour esper bowser ariv kot nou lakaz, dan letan lasesres, e pour fer marse nou bann lizin.

Proze Sewage, 90 milyon – pour fer sir ki nou viv e travay dan lapropte.

Elektrisite, 280 milyon – pour fer sir ki nou pa zanmen ganny ankor koupir elektrisite e pour reponn plis bezwen vye ek nouvo lendistri.

Lozman, 250 milyon – pour kontinyen reponn bezwen lakaz nou fanmiy e prezerv lentegrite nou sosyete.   7500 fanmiy in ganny en twa lo zot latet.

Lasante – 200 milyon – pour fer sir ki nou pep i reste an bonn sante.

Proze Konblaz, 355 milyon - pour premye ek dezyenm faz – pour fer plis lakaz ek pti biznes akoz nou pa kapab kontinyen kas lateras pour fer lakaz, e nou bann antreprener i bezwen meyer fasilite avek bon akse transpor.  Eski nou'n gaspiy larzan pour donn nou pep en lakaz e bann pti biznes en landrwa pour zot travay?

Ledikasyon, 130 milyon - e plis ankor 235 milyon pour letid a letranze – pour kontinyen fer sir ki nou annan zenn zonm e zenn fanm kapab pour devlop pei.

Lanvironnman, 25 milyon – pour prezerv nou lanatir e nou bann lespes rar, ki answit ankouraz plis viziter pour pas letan dan nou pei.

Transpor, 75 milyon – pour garanti ki Air Seychelles i kontinyen deservi nou lendistri touris byen, e pour devlop sistenm semen ki anmenn nou pli pre ek nou lakour.

Proze Kanmaron, 120 milyon – pour devlop en nouvo lendistri ki kapab anmenn nou plis deviz, menm si parfwa nou menm nou pa ganny kanmaron pour manze akoz laplipar i ganny eksporte.

Proze Tanker Seychelles Pride, 130 milyon – pour nou kapab anmenn delwil kot nou pli meyer marse e fer rantre plis larzan dan pei atraver son ban servis petrolye.

Frer e Ser Seselwa, pour ki nou'n fer sa si pa pour Seychelles ek lepep Seselwa?

Lekel ki pou benefisye ek tou sa bann proze si pa Seychelles ek lepep Seselwa?

Eski tousala ti en gaspiyaz larzan parey serten i oule fer nou krwar?

Tou sa bann proze devlopman in ganny fer avek larzan ki nou'n prete, prete dan en fason responsab, e prete dan en fason ki zot in ganny rann sistematikman an mezir ki nou'n fer sa larzan travay.

An mezir ki nou'n fer sa bann devlopman, nou'n repey sa bann loan avek larzan ki nou'n gannyen prensipalman atraver lendistri ton ek lendistri touris.

E anmezir ki nou'n servi larzan lendistri ton ek touris pour repey nou bann loan, nou'n konsolid prodiktivite IOT e nou'n kontinyen ankouraz lenvestisman dan nou proze lotel.

Se pour sa rezon, frer e ser Seselwa, ki mon'n toultan met en gran lanfaz lo partisipasyon tou bann akter dan nou lekonomi pour kontribye akoz sa pa en travay ki gouvernman i kapab fer li tousel.

Se pour sa rezon ki lannen pase nou ti bezwen met an plas bann mezir ki anpes nou deviz etranzer presye ki sa pei i gannyen perdi dan tou sord fason, swa lo black market, swa an kasyet lo erport, ouswa ki ganny kit a letranze san menm ariv dan pei.

Se pour sa menm rezon ki avan dernyen eleksyon prezidansyel mon ti dir ki mon ti bezwen retourn kot elektora en pe pli boner pour reganny sa lasirans pour donn nou bann envestiser ek nou bann partener pour fer biznes avek nou a lon-term.

Frer e ser Seselwa, se dan sa konteks ki zot devret vwar sa loan 150 milyon dolar ki nou pei in fek sinyen avek en group labank enportan, dirize par enn parmi pli gro labank Zapon, Labank Tokyo Mitsubishi.

Anvi ki ozordi nou bezwen rod larzan avek bann labank komersyal pour nou devlopman, bokou bann loan ki nou'n pran dan le pase ti annan en lentere tre for e enn pti gin letan pour repeye.

Nou ti napa swa me i vre ki sa ti pe met en ta presyon lo nou e lo sa deviz etranzer ki ti pe rantre dan pei.

Parey Vis-Prezidan ti detaye devan Lasanble detrwa semenn pase, sa loan 150 milyon dolar alor i permet nou klersi tou sa bann loan ki ti a pe met nou anba presyon e menm ganny larzan an rezerv pour redistribye dan nou lekonomi, akoz son lentere i pli ba e olye repey li an trwa-z-an nou kapab repey li dan senk an.

I enportan ki mon eksprim mon remersiman tanto pour tou sa bann gran labank enternasyonal ki'n montre zot konfyans dan nou lekonomi.

Labank Tokyo Mitsubishi in met 50 milyon dolar.

Standard Chartered in met 20 milyon

Barclays Bank in met 20 milyon

La Banque Belgolaise in met 15 milyon

Mauritius Commercial Bank in met 14 milyon

Nouvobanq in met 10 milyon

African Import Bank in met 6 milyon

Alpha Bank AE in met 5 milyon

La Banque MISR in met 5 milyon

Habib Bank in met 2.5 milyon

La Banque Internationale des Mascareignes in met 2.5 milyon.

I malere ki Barclays Bank, ki'n met 20 milyon, in met sa a kondisyon nou pey li sa menm 20 milyon ki in akimile koman profi an roupi pandan sa detrwa lannen pase.

Fodre note osi ki pandan plizyer mwan pandan ki nou ti a pe negosye pour ganny sa loan lopozisyon ti a pe fer tou zot posib pour anpes nou ganny sa loan.  Zot ti anvoy fax – zot ti anvoy e-mail -  pour tou bann labank ki ti pare pour ed nou – pour dir zot pa donn nou sa loan – pour dir ki zot pa pou repeye si zot vin opouvwar – ki nou pou gaspiy sa larzan.  Se pour sa rezon ki nou pa ti kapab donn zot detay ler nou ti a pe negosye.  Ti annan en bann reken ki ti pe veye lo bordaz pour zot fer nou ditor e bar larout nou devlopman. 

Akoz ki lopozisyon i fer sa?  Pa mwan ki zot pe afekte, me le pep Seselwa.  Zot ti konnen ki avek sa loan nou pou kapab annan plis forex pour nou bann lenportasyon.  Zot ti oule anpes sa a tou pri.

Sa loan i donn nou sans respir enpe, pandan ki tou nou lezot demars pour fer plis forex antre dan pei i mars byen, e pandan osi ki nouvo envestiser i antre dan pei.

Deza nou pe war amelyorasyon e an mezir ki nou war sa amelyorasyon nou aranz serten sekter ki demann aranze. Par egzanp, enn-de semen pase nou'n propoz en nouvo scheme pour ed bann Car Hire, pour ki zot kapab ganny en pli gran poursantaz zot forex pour fer vin nouvo loto ek pyes.

Nou pe war osi nouvo lenvestisman dan lotelri: plizyer lotel enportan pe agrandi e nouvo lotel pe al konmanse ouswa pre pour ouver.

Tousala, parlao bann mezir ekonomik ki pe mars byen, pe ed nou aranz nou lekonomi e anmenn plis forex alaporte plis dimoun, anmenmtan ki nou pe osi fer pri lavi desann dan pei.

Frer e Ser Seselwa, mon gouvernman in touzour delivre son promes. Detrwa lannen pase mon ti dir ki nou pou pas dan serten difikilte, me ki avek en pe zefor ek sakrifis lo la par nou tou, nou pou konmans war son rezilta.

I annan pli gro pei ki nou ki pa'n konn bar sa kou ekonomik e zot in bokou pli mal pase ki nou.

En pei i depans plis ler i pe demare akoz bokou son bann lenvestisman ek depans i bezwen ganny fer en sel kou, me son benefis i a lon-term

Ler nou'n fini pas dan sa peryod ki nou pe pas ladan, keksoz pou amelyore bokou.

Deza pep Seselwa pe komans santi sa amelyorasyon.  La Bank Santral pou byento donn lenstriksyon bann labank komersyal ki mannyer zot pou partaz forex ki zot resevwar.  Zot pou ganny dir par egzanp ki zot bezwen donn larzan neseser pour fer vin spare parts e osi pour bann materyo ki neseser pour nou bann pti lendistri.  Zot pou ganny lord pour fer sir ki peser e planter i ganny tou forex ki zot bezwen.

Sa ki enportan pour lepep Seselwa se ki nou pa'n zanmen saye lo sa larout devlopman. Mon gouvernman in touzour fer sir ki nou pa tourn an aryer, menm si bann ki senm dout ek move zorgir in sey tou pour fer nou pa ganny sa loan enportan ki pou konsolid nou baz ekonomik e prepar nou pei pour en lot lelan devlopman ekonomik e sosyal.

Me mon'n touzour annan konfyans, akoz i bokou pli fasil pour kritike e anvoy labou ki pour trouv nouvo fason pour anmenn vre sanzman pour ed nou pep.

Avek tou sa bann prekosyon ki nou pe pran dan nou nouvo letap ekonomik, avek bann nouvo kontrol ki nou'n met anplas, avek sa nouvo konsyans ki bokou dan sekter prive pe adopte, nou lo en bon larout.

Nou pep in montre ki an gran parti nou kapab koste zepol pour travers gran difikilte e se avek bokou lazwa ek boner ki mon get lavenir.

Sonny nou pep – donn li konfor – donn li son swen – met li premye dan tou sa ki nou fer – se sa ki kontinyen donn mwan e mon lekip sa motivasyon pour nou kontiny nou misyon avek plis zefor e tenasite pour batir en Seychelles pli prosper dan lekel tou Seselwa i a annan sa lafyerte.

Larealite, lavenir e sikse Seychelles i pa bann keksoz ki'n ariv par azar. Nou'n ariv la ozordi akoz nou'n planifye, nou'n antisipe, nou'n reisi e nou'n koriz nou fot, me nou'n toultan gard lanmen lo labar. Ozordi nou bezwen lape e stabilite pour nou kapab kontinyen lo nou semen progre.

Mon remersye zot pour zot latansyon, zot sipor e zot partisipasyon.

 

LINKS

 

The Seychelles Nation Newspaper's office 
Long Pier Road,Victoria Seychelles, P.O.Box 800 
Victoria , Seychelles
Tel: (248) 225775 or 722680 on weekends & public holidays           Fax: (248) 321006 

Copyright 2000 © Seychelles Nation 

E-mail webmaster for comments & suggestions  

BACK TO TOP